Spoštovanje

Je verjetno tista beseda, ki si jo ljudje najpogosteje prilagajajo za izpolnitev lastnih prepričanj in pričakovanj ter da bi se posledično s tem bolje počutili. Zagotovo pa se bo sedaj marsikdo vprašal, kaj spoštovanje pravzaprav je.

Od tega da se moramo vesti lepo na obisku, prijazno do starejših, pozdravljati na ulici do tega da se ne smejimo na glas na pokopališču, ne vzbujamo pozornosti v cerkvi, ne skačemo v pogovor in še bi lahko naštevali. To so samo primeri, ki izvirajo iz našega slabega občutka, ki ga sproži podzavest in zato tudi ukrepamo.

A največja nevarnost je ravno prilagajanje te besede po lastnih prepričanjih. Marsikje zasledim “spoštovanje”, ki izhaja iz pričakovanja; red, disciplina ali spoštljiv odnos.

Kaj pa spoštovanje pravzaprav je? Če izhajam iz resnice in kateri pomen že od zdavnaj omenja spoštovanje, je to ta verz: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. V kolikor se ta verz razume dobesedno, zgleda v dandanašnjem času spoštovanje nekako takole:
Nezadovoljni ljudje, bodo kjerkoli in kadarkoli, ko se bodo počutili, da drugi niso spoštljivi do njih, ali ne delujejo v skladu kot bi pričakovali od njih, uporabili svoj neracionalen razlog, ki bo izhajal iz pretirane tekmovalnosti ali zavisti. Takšni ljudje lahko zahtevajo v tistem trenutku kakršnokoli spremembo, da se bodo sami počutili bolje. Lahko gre za obnašanje, za napačno uporabo pribora, glasno smejanje, kazanje s prstom, odklonsko ali premalo oblačenje, neprimerna ureditev telesa, … Situacij je skoraj neskončno, odvisno je seveda od osebe, ki zahteva spoštovanje. Ker pa živimo v času laži in ker je v današnjem svetu 97% nezadovoljnih ljudi, služi spoštovanje za izpolnitev osebnih pričakovanj za boljše počutje. Razlog je neracionalen, podzavesten, saj oseba, nikakor ne bo mogla razložiti racionalno, zakaj zahteva od nekoga to “spoštovanje”. Razlog bo seveda naprimer “ker pač tako mora biti”, in “ker tako jaz hočem” ali v najhujših primerih nesprejemanja “ker sem tako jaz rekel”. Zato starši, ki so sami nezadovoljni oz. nesprejemljivi, lahko razumejo ta stavek tako, da mora otrok ne glede na kakršnekoli muhe staršev, le te spoštovati v vsakem primeru “ker pač ta verz tako pravi”. Ker pa so vsi starši samo ljudje in če v družini potekajo prepiri med njima, to le dokazuje, da nista starša nikoli odrasla (o odraslosti enkrat drugič). Zato največkrat otroci takšnih staršev trpijo pod ukazi in nadzori ter zahtevami do spoštovanja svojih staršev. Izključeni pa niso niti ljudje, ki so za take starše manj vredni. Razlogi, ki se ponavadi pojavljajo ob tem so, da so starši tisti, ki skrbijo za prihodek, tisti ki so otrokom priskrbeli dom, hrano, oblačila ipd. Če se tukaj zaustavimo opazimo, da je dejanje, ko se starši odločijo za otroke in temi dejanji, kontradiktorno. V kolikor prihaja v družini do rangiranja otrok, potem starši rangirajo tudi druge ljudi. Največkrat gre tukaj za izrazito tekmovalnost – podzavestno negativno lastnost, ki ruši ne samo družinske vrednote, temveč tudi medčloveške odnose med prijatelji, sodelavci, bližnjimi sorodniki, strankami, itd. V drugih primerih pa za zavist. Izrazita tekmovalnost in zavist sta lastnosti samo nezadovoljnih ljudi. Če starši navajajo te razloge, lahko razberemo iz tega to, da verjetno ni šlo za pristno željo po otrocih, ko so se za te odločali, temveč je k temu botrovalo verjetno, strah, ker imajo vsi vrstniki otroke ali strah pred nezmožnostjo imetja otrok ali pred tem, da se ne bi mogli vključiti v družbo njihovih letnikov ali pa morda zadovoljitev lastnih staršev. Teh vzrokov je še veliko več, saj je teh napačnih povezav s katerimi se par odloča za otroke malodane neskončno. V nekaterih primerih tudi pride do zavračanja in rangiranja otrok kasneje, ko so otroci že v puberteti. Takrat igra veliko vlogo starševska samozavest.

Otroci se rodijo nebogljeni. To je danes jasno kot beli dan. Ampak vse preveč staršev, dandanes jemlje otroke kot “avtomate”. Oni morajo spoštovati starše, ne glede na to kako so vzgojeni. A tu se največkrat zaplete, saj starš, ki sam ne ve kaj je spoštovanje, kaj šele da bi ga ozavestil in živel, ga tudi ne more predati otroku (temu se reče vzgoja in tako se otroci vzgajajo – skozi pomene). Tako starši, ki sami ne posedujejo spoštovanja, seveda nimajo pravice zahtevati od otrok spoštovanja – a le kako bi to vedeli? Starši tako pričakujejo od otroka spoštovanje, kar pa otrok dojema kot ukazovanje, podrejanje in nadzor. Najboljšimi možnimi lastnostmi za razdor harmoničnega in mirnega družinskega življenja.

Kaj pa je v tem verzu resnica?

Verz sam, kot tudi vsi zapisi, uči pomensko, kako morajo ljudje delovati. Zato gre predvsem pri knjigah kot je Sveto Pismo, za celovito znanje. Kdor bo jemal verz dobesedno lahko naredi otrokom več slabega, kot dobrega, če je starš nezadovoljna oseba. Starši, ki se pa sprejemajo, bodo razumeli, da otrok potrebuje pohvale, kazni, pričakovanja in nagrade. Razumejo da so do otrokove pubertete oni odgovorni za njihova ravnanja, saj otroci sami še ne premorejo odgovornosti. Šele ko začnejo razmišljati s svojo glavo, po puberteti, dajo pomen besedam. Do tu so starši nuja, saj jim omogočajo dostojno življenje, spoznavanje pomenov besed in razvoj odgovornosti ter samozavesti. Spoštovanje pomeni to, da se na prvem mestu naučimo spoštovati sebe. Prisluhniti svojim željam, svojemu srcu. To še ne pomeni, da sedaj ne smemo narediti kaj za druge. To pomeni da lahko naredimo, karkoli želimo za druge, vendar le, če ob tem sami nismo nesrečni. Spoštovanje pomeni tudi, da sprejemamo vse ljudi, takšne kot so. Tukaj največkrat prihaja do navzkrižnih mnenj, ko nezadovoljen človek zahteva ali pričakuje neko določeno spremembo. Temu pravimo “skakanje v svet” in tega nesprejemljivi – nezadovoljen človek ne dojema. To je tudi prvi in edini razlog za vse prepire v družini. Spoštovanje pomeni, da sprejemamo druge v vsem kar počnejo, tudi če nam ni pogodu. Spoštovanje pomeni, da ne ukazujemo ali izvajamo nadzor nad drugimi, ter s tem kažemo, da smo avtoriteta in nekaj več od drugih. Starši si spoštovanje morajo na koncu tako prislužiti od lastnih otrok, saj je to le njihova potrditev, da sami spoštujejo druge ljudi.

  • Facebook
  • Twitter
  • Ping
  • Google Gmail
  • LinkedIn
  • MySpace
  • Share/Bookmark
  1. sličica poravnava

    Težko, da je najt!

  2. sličica Tadej

    Težko je najti kaj ? ;)

  3. sličica Tadej

    Spoštovanja ne najde tisti, ki spoštovanje išče, temveč tisti, ki spoštuje sebe in druge! :)

  4. sličica bumbar

    Brez spoštovanja samega sebe, ne moremo niti slučajno pričakovati, da bo kdo spoštoval druge.

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !