samorast in smisel življenja

v vsaki situaciji v kateri se človek znajde, se je najprej sam spravil vanjo. do tega so vodila njegova dejanja. če kasneje ob sprejemanju in rušenju kulis (samorasti) spozna, da mu takšno življenje ne ugaja, obstaja izhod. tukaj ne gre za nič druga kot za naša “očala” s katerimi gledamo na svet in na druge. tako večina ljudi ne verjame, da vsak človek pozna le svojo resnico. zdi se nam da živimo v skupnem svetu, vendar je to samo iluzija. največkrat povzemamo idealizirane pojme iz tega skupnega sveta, in slepo verjamemo da je to prav, kar sprejema večina. a naš pogled je samo naša resnica. zato se počutimo dobro, ko so naša mnenja blizu mnenj drugih, ne povemo pa tistega, kar bi preveč odstopalo od družbenega mnenja. ne zavedamo se, da zmeraj ko se nam drugi zdijo čudni, opisujemo samo medkarakterno razliko našega razmišljanja od razmišljanj teh drugih. ker si ne znamo razložiti kako je ta drugi prišel do takšnih dejanj, nam je najlažje nekoga takega obsoditi po tistem kar vemo sami. ne živimo njihov svet in ne vemo kako so prišli do takšnih zaključkov zato sodimo, da bi imel naš obstoj v tem svetu smisel. a vsega ne moremo vedet in vsega nihče ne ve, zato je dovolj da sprejemamo drugačnost. sprejemanje zelo pripomore k pogledu “brez očal” oz. je že dovolj, da se sami pustimo prepričati in si dovoliti obstoj tistega drugega sveta in mnenja. sprejemanje pomeni tudi sposobnost slišati drugačno mnenje, brez zavračanja.

T.B.

  • Facebook
  • Twitter
  • Ping
  • Google Gmail
  • LinkedIn
  • MySpace
  • Share/Bookmark

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !