Kje je moja duša

Kje sem izgubil delčke duše, ki je razpadla na tisoče koščkov? Zakaj taka bolečina in zakaj ne morem več sestaviti neke harmonije? Zakaj se mi volja čez dan tisočkrat spremeni. Lahko delam eno stvar in me sredi te, mine potrpljenje.

Glava je zjutraj prazna, tako kot bi jo resetiral, ampak nekje globoko v meni nekaj tiči, nekaj kar pritiska na misli. Nekaj nerazložljivega in nekaj močnega. Misel na samoto in misel da pogrešam nekoga. Vem tudi to, da je to samo od prostega časa, da je to tako kot prej, preden sem imel dekle, posledica preveč zamišljenosti in preveč proste poti domišljije. Sedaj se je to še intenzivneje razvilo, saj lahko možgani hkrati delajo eno stvar in še vedno mislim na drugo, tisto skrito, tiho željo, ki prodira na površje.

Ampak, naj poslušam misli, ali to željo; kemijo? Naj poslušam to željo, jo zadovoljim in se kasneje odrečem, nečemu velikemu in nečemu lepemu, se prepustim nekaterim skrbem, ki jih ne bi mogel ignorirati, ali pa bi lahko jih spet kontroliral določen čas, potem pa bi iz mene butnile? Bo takrat še enkrat prepozno za mojo dušo in bo moje srce zlomljeno spet? Lahko razmišljam celo večnost, si kurim možgane in živce, dopovedujem prosim, razlagam, da bo potem spet isto kot prvič? In kako vem da bo zopet isto kot prvič?

Ali naj poslušam razum, ignoriram kemijo in se postavim na svoje noge, grem z življenjem dalje in iščem in verujem v to, da mi je naklonjeno? Iz vseh strani prihaja pozitiva in optimizem zame in iz napovedane prihodnosti celo to, kar bi si sam najbolj želel. Naj pustim kemijo, pa naj boli kolikor hoče? Ali se splača naredit to za srečno življenje, lastno zdravje in zdravje partnerja?

Ali se splača poiskat iz treh razlogov drugega partnerja? In če ne najdem pri sebi miru, upat in prosit njo, da se spremeni za ljubljeno osebo?

  • Facebook
  • Twitter
  • Ping
  • Google Gmail
  • LinkedIn
  • MySpace
  • Share/Bookmark
  1. sličica polenta

    Nihče nam ne more dati ljubezni, ki si jo lahko damo sami, in ko se bomo tega naučili, nam je nihče ne bo mogel vzeti.Opustiti moramo iskanje ljubezni tam, kjer je ni.Hlepenje po partnerju je enako nezdravo kot ohranjanje neprimerne zveze ali pretirane odvisnosti od nje.

  2. sličica drmagnum

    Vsi imamo v sebi moč in energijo, da zmoremo ustaviti naše razočaranje in obup nad trenutki v življenju, ki so nas prikovali na tla in potisnili ob zid.
    Vse kar se ti dogaja je samo začetek ali konec vsega, kar ti je pred kratkim pomenilo vse. Po mojem si že ugotovil, da se ti je to moralo zgoditi in se tako rešiti iz objema prevar in razočaranj. Sedaj je čas, da zaživiš kot veseli ptič na veji svojega življenja.

  3. sličica vlatka

    Samo, da te pozdravim.

    O duši kdaj drugič, sicer se pa piše na mojem blogu ;)

  4. sličica Tadej

    vlatka, pišem na tvojem ;)

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !