Slovenci … drugače ne morem gledat na vas

Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj se ljudje, otroci, posmehujejo iz nekoga, ki ni njim v interesu oz. ki jim ne deluje dovolj “moralno močan” v družbi. Zmeraj so in zmeraj bodo obstajali ljudje z občutki, zadržani, toleranco in kompleksi, saj vse to prinese nov svet, v katerega se podamo.

Povedano po pravici, si sam, “težjih” občutkov nisem predstavljal, dokler nisem prišel v SŠ. Zame je bila OŠ en mali svet, harmonije in prijateljstva. Smo pa si otroci tudi veliko bolj različni in dojemajoči za svet. Tako recimo nekateri s serijsko samozavestjo postanejo še bolj samozavestni (s pomočjo samozakompleksanih, nesamozavestnih in preveč čustvenih), saj to delajo podzavestno preden začnejo sploh razmišljat; če kdaj sploh.

Tukaj pa lahko začnem posploševat, kaj je krivo za takšno mladino, ki jo pač imamo. Rekel bom da smo narod favšije in tekmovalnosti. Če nimaš ti več ali boljše kot tvoj sosed, je nekaj hudo narobe s tabo. Zato iz pubertete nekako povzemamo tisto kar je doma v naši krvi, in se tega držimo kot klop psa, nakar poskušamo tudi s tem osrečevat sebe. Ta sreča traja kratek čas, zato iščemo, kupujemo novo, boljše. Ker je seveda izbira najrazličnejša in tudi veliko stane in si vsega ravno ne moremo privoščit, po možnosti pa nam crkne kakšna od starejših stvari, postanemo sfrustrirani. Vse našteto je na konc koncev povod za nesrečno zvezo, ker bomo iskali srečo samo z materialnimi dobrinami ali z lepo žensko in dobrim avtom. Ampak sreča ostane skrita v nas samih in je ne znamo najti.

Glede mladine menim, da bi bilo potrebno v šolah uvest moralo in etiko. Ne bi bilo dovolj za rešitev sveta, ampak bi se vseeno nekje poznalo. Mladina se dandanes druži v navideznih socialnih krogih ala FB in messenger. Pri teh instant zadevah izgubljajo kreativne misli za debato v živo. Včasih so bile igralnice polne otrok, a dandanes se lahko zahvalimo socialnim mrežam, vplivu amerike (mtv -> oblačenje in obnašanje), sfrustriranosti in iskanju lastne sreče (balkanski narod), vse prevečim nesrečam zaradi alkohola (ljudje, ki se ne znajo več zabavat brez obveznega alkohola), da imamo prazna igrišča in da se nas včasih še tista peščica osmih ljudi ne more zbrati na vasi, za eno pošteno odbojkarsko igro.

  • Facebook
  • Twitter
  • Ping
  • Google Gmail
  • LinkedIn
  • MySpace
  • Share/Bookmark
  1. sličica vlatka

    V bistvu se s tvojim zapisom strinjam.
    Otroci bi radi posnemali vse živo, vse živo imeli, a zato pa nič naredili.
    In kot da so vsi starši bogataši.

    Pri nas je bilo: denarja ni in bo tako. In tako je bilo.
    In ker je bilo tako, nisem nič pričakovala niti želela, še manj izsiljevala.

    In še danes sem takšna.

    P.S.
    Ko sem bila v dobro plačani službi, sem se morala malo drugače oblačiti – zaradi strank. Ko sem bila še v boljši službi, mi tega ni bilo treba, ker je bilo tako delo.

    In tega sploh ne pogrešam. ker vseskozi raje dam vase kot nase.

    In v tem ostajam skromna. Ker tudi ne čutim potrebe po več.

    Se je pa dogajalo, ko sem dobivala prve denarce, da sem kupovala stvari, ki jih nikoli nisem oblekla. In še nove dala stran.

    Zdaj pa hodim v enem in istem, dokler je celo. In ne potrebujem ne vem česa. Dokazaujem se s tistim, kar imam v glavi in ne na glavi.

    Ja, lastna sreča je pomembna. In če se jaz počutim najboljše v stvareh, ki jih imam rada, pa čeprav so stare, je to zame dovolj.

  2. sličica Tadej

    Imaš prav. :) Tudi jaz bolj gledam na notranjo srečo :)

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !